Osamljenost - epidemija 21. stoletja

29. oktober 2020

Ste vedeli, da se kar  80% mlajših od 18 let občasno počuti osamljeno, pri čemer se stopnja osamljenosti postopoma zmanjšuje do zrelih let in začne naraščati v pozni starosti? Nekateri ljudje lahko živijo razmeroma osamljeno življenje in se ne počutijo osamljene. Nasprotno pa lahko nekateri živijo navidezno pestro družabno življenje in se kljub temu počutijo osamljene. 

Upam si trditi, da se je že vsak izmed nas kdaj počutil osamljeno. Če ne drugega, lahko osamo občutimo v letošnjem letu, ko se soočamo z epidemijo koronavirusa in smo primorani k spremembi našega vsakodnevnega ritma funkcioniranja. Omejujemo stike, šolamo se na daljavo in če se že kam odpravimo, so to le najnujnejši opravki. Vse to povzroča v nas stresni odziv, ki se lahko kaže na različne načine, kot so nemir, zaskrbljenost, neorganiziranost, utrujenost, razdražljivost ipd. Družbena osamitev pa ni isto kot osamljenost. Družbena osamitev je socialna izolacija, osamljenost pa je subjektivno doživljanje. Raziskave so pokazale, da so najbolj osamljeni neporočeni moški, sledijo neporočene ženske in za tem poročene ženske. Najmanj osamljeni so poročeni moški. 

Osamljenost resno vpliva na telesno in duševno zdravje ljudi. Na možgane naj bi imela podoben vpliv kot telesna bolečina. Zaskrbljujoče je dejstvo, da osamljeni ljudje umrejo prej zaradi srčnih obolenj in drugih zapletov. Na dolgi rok se pri osamljenih ljudeh poveča tveganje za srčno-žilne zaplete in za nastanek demence – za kar 64 odstotkov! Kronično osamljeni negativno gledajo na svet okoli sebe in razmišljajo pesimistično. Pri osamljenih ljudeh je moten tudi spanec, kar vodi v začaran krog nezdravih življenjskih navad, slabe samopodobe in manjše želje po sklepanju novih prijateljstev. 

Se morda sprašujete, zakaj je večina mladih osamljenih? Generacija milenijcev vse bolj postaja »generacija jaz«. Bolj kot kadarkoli prej se mladi soočajo z epidemijo narcizma in egoizma. Narcizem se najbolj širi preko socialnih omrežij, kjer se mladina ukvarja z lastno samopromocijo in samopoveličevanjem. V današnjih časih marsikomu pomeni več, da ima veliko število sledilcev na družabnih omrežjih, kot pa število resničnih prijateljev. S poplavo facebookov, twitterjev, instagramov in snapchatov smo prišli do točke, kjer mladi na pijači s svojimi prijatelji in znanci raje spremljajo objave ljudi, ki jih sploh ne poznajo. Treba je omeniti, da mlajše generacije vse več ljudi spoznavajo na platformah, kot je Tinder. Tinder je postal popularno omrežje za spoznavanje novih oseb, ki temelji predvsem na vizualnem pomenu izgleda osebe. Na Tinder platformi obstaja na tisoče moških in žensk, o katerih ne veš skoraj nič razen njihovega izgleda. Ne poznaš njihovih interesov, ne veš kaj počnejo v življenju. Vsaka oseba, s katero začneš pogovor je kot nepopisan list papirja in velikokrat se zgodi, da zapraviš veliko časa za dopisovanje z osebo od katere kasneje izveš, da nima rada športa, ti pa obožuješ tek v naravi. Se morda sprašuješ, kje bi dandanes spoznal osebo s podobnimi interesi? 

Letošnje leto v znamenju koronavirusa je ironično postalo najbolj plodovito leto za ustvarjanje rešitev, ki bodo ljudem olajšale način spoznavanja novih ljudi. Za vas ustvarjamo kmalu največje socialno omrežje za povezovanje ljudi s podobnimi interesi, kjer bo lahko vsak izmed vas našel osebo, ki mu je najbolj podobna. Strmimo k temu, da bo naša platforma zmanjšala delež osamljenih oseb in povezala ljudi v virtualno skupnost, ki se bo ob koncu epidemije novega koronavirusa družila tudi izven ekranov. Neskončno smo vam hvaležni, da spremljate našo zgodbo. Verjamemo, da lahko skupaj zmoremo več. Aktiviraj se in postani del skupnosti Actimatch!

MATEJ ŽNIDARIČ

Študent medicine, ljubitelj športa in dobre glasbe. Večino časa posveti študiju, obštudijskim projektom in prijateljem.

Pridruži se nam!

Postani prvi, ki bo uporabljal platformo Actimatch in aktivno sodeloval pri njenem razvoju.